Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

BOJ NA POŽIRALNIKU

Gledališka črtica

Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

BOJ NA POŽIRALNIKU

Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj

Vorančev Boj na požiralniku, Solzice in Samorastniki veljajo za slovensko literarno klasiko, po filmskih upodobitvah pa so se globoko vtisnili v zgodovinski spomin slovenskega naroda. Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste »spregledane«, še ne do konca izrečene plasti neizmerno krute zgodbe. V bitki z zemljo in v bitki za preživetje se je na kmetih dogajalo nasilje nad otroki in živalmi, ki je s svojo krutostjo zaznamovalo generacije in generacije. In mi smo »vnuki svojih dedov«; prav o tem nam želi spregovoriti Vorančev Boj na požiralniku. Spregovori nam o neizmerni krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Zgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj »sofisticirani« in prikriti obliki. Nasilje zaradi preživetvenih stisk in nemoči, v boju z zemljo in birokracijo, ne glede na vas ali mesto, zmeraj najde svojo pot do krutosti. Režiser Jernej Lorenci se bo tematike krutosti ter boja za preživetje dotaknil na svoj pretanjen in radikalen uprizoritveni način. O besedilu je zapisal:

»Družina Dihurjev je kakor da obsojena na propad.

Voda požira polja, bogati žrejo možnosti in priložnosti.

Bog si je v svoji odsotnosti nadel obraz praznoverja.

Boj je vojna brez konca.

Od poraza do poraza do – končnega poraza.

Telesa škripajo pod težo dela: težka telesa, skrivenčena.

Motne oči; težke roke mlatijo otroke. Prazni lonci.

 

S strani prežijo hijene: čakajo na končni poraz/propad.

Da požrejo, kar se da požreti. Da oskubijo. Izmolzejo.

Na grobovih potolčenih teles bodo gradili.

Supermarkete in katedrale.

 

Prežihov Voranc (Lovro Kuhar), slovenski Hemingway.

Otrok-kmet. Samouk.

Vojak (v I. svetovni vojni) in interniranec (v obeh svetovnih vojnah).

Emigrant (med letoma 1930 in 1939 živel na Dunaju, v Parizu, Moskvi; bil zaprt na Dunaju in v Pragi; obiskal Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Norveško, Poljsko, Švico, Turčijo, Madžarsko, Dansko, Švedsko in Finsko).

Ilegalec (v Parizu, na Dunaju, pa kasneje v Ljubljani med II. svetovno vojno).

Član OF.

Poslanec.

Pisatelj.

Človek.«

Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

(Foto vir: Fototeka KOK, Obrazi slovesnkih pokrajin)

Prežihov Voranc, eden najvidnejših predstavnikov socialnega realizma, se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Oče je bil tesar in kmečki najemnik Ivan Kuhar, mati Margareta (rojena Krautberger) po rodu iz nižje plemiške družine. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedovalski dar. Ker so bili starši revni, dveh otrok niso mogli šolati, zato so na gimnazijo poslali brata Lojzeta, Lovro pa je ostal doma za pomoč na kmetiji. Zaradi tega se je izobraževal sam. Med novembrom 1915 in zgodnjo zimo 1916 se je boril kot avstro-ogrski vojak na soški fronti, preostanek vojne pa je preživel kot interniranec. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo; živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož (član politbiroja CK) KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. Po ustanovitvi OF se je znova aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja v Berlin. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, a je ponudbo odklonil. Do leta 1945 je bil v koncentracijskih taboriščih Sachsenhausen in Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj.

Jernej Lorenci

(Foto: Nada Žgank)

Jernej Lorenci sodi v sam vrh slovenskih gledaliških režiserjev, v našem gledališču pa je do zdaj ustvaril že pet izjemnih uprizoritve, ki so se že vpisale v slovensko gledališko zgodovino. V Prešernovem gledališču je prvič režiral leta 2011, in sicer je drzno uprizoril besedilo Kako jemati njeno življenje sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa. Leta 2014 je za svoje režije (tudi za režijo omenjenega besedila) prejel nagrado Prešernovega sklada. Istega leta je z našim ansamblom uprizoril poetično besedilo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič. Uprizoritev je prejela številne nagrade na festivalih doma in v tujini. Leta 2017 je pod njegovim režijskim vodstvom nastal avtorski projekt Stenica, ki je na 48. Tednu slovenske drame prejel Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo v celoti in nagrado občinstva. Istega leta je Lorenci prejel tudi najpomembnejše priznanje v evropskem gledališču – prestižno nagrado Evropske komisije za gledališča premio Europa. V sezoni 2020/2021 je v Prešernovem gledališču uprizoril sloviti Škofjeloški pasijon, ki je na lanskem Borštnikovem srečanju v Mariboru prejel nagrado za najboljšo predstavo festivala. Pred dvema letoma je predstava na 51. Tednu slovenske drame prejela tudi Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala, igralec Blaž Setnikar in igralka Doroteja Nadrah pa sta za svoji vlogi dobila nagradi za najboljšo moško in žensko vlogo. V sezoni 2021/22 je v našem gledališču režiral avtorski projekt Pravljice našega otroštva. Igralec Gregor Zorc je za svojo vlogo v predstavi na letošnjem Tednu slovenske drame prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.

 

 

Delo
Benjamin Zajc
13. 04. 2024

"Uprizoritev Boj na požiralniku, jasno zakoličena v Lorencijevi režijski poetiki, združuje pripovedništvo s performativnim prikazovanjem fizičnega napora. Na odru se usmeri v težko kmečko življenje Dihurja in njegove družine. Darja Reichman, Živa Selan, Branko Jordan in Blaž Setnikar v alternaciji s koreografom in asistentom režije Gregorjem Luštkom pripovedujejo zgodbo protagonista novele z izrazito in suvereno umirjenostjo, zaradi česar je vsebina izrazito v prvem planu. S tem se, ne da bi ustvarjalna ekipa na katerikoli točki ponujala dobesedna stičišča aktualnosti, na odru razpre splošno stanje duha današnjosti, četudi se smiselnost vztrajanja na svoji, a morda jalovi zemlji v noveli riše v drugačni maniri kot v svetu, v katerega se tema neizbežno vpenja."

https://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-boj-na-poziralniku/

Gorenjski glas
Igor Kavčič
05. 04. 2024

Kopati, še in še

Zgodba pripoveduje o revni Dihurjevi družini, ki se na majhnem koščku nehvaležne zemlje – vlažne in prepredene s požiralniki – bori za preživetje, tako z naravo kot z družbenim okoljem. Jernej Lorenci v svojih režijah ustvarja podobe, ki so vedno znova spoj med lepim in krutim, med estetsko privlačnim in tistim drugim, kar leži spodaj in je pravzaprav podporni steber te lepote. /.../ Po dveh urah vztrajanja v borbi za življenje imamo občutek, da se zaradi močne fizične neposrednosti še vedno nismo ločili od prizorov, ki smo jim bili priča. Iz dvorane pa smo odnesli trenje med lepoto uprizoritve, njenega jezika, podobja in težo njene tematike – zares smo začutili srčiko Vorančevega besedila.

https://www.gorenjskiglas.si/article/20240405/C/240409886/1168/kopati--se-in-se

Kritika, Sigledal
Blaž Gselman
03. 04. 2024

Neskončno izčrpavanje delovnega človeka

Lorenci se je z gledališkim kolektivom lotil uprizarjanja literarnega gradiva na zanj značilen način, in sicer z dvema narativnima ravninama. Prvo tvori pripovedovalski pristop. Občinstvo sliši skoraj celotno novelo, z nekaj izpusti in zgostitvami, ki enakomerno dvigujejo pripovedni in dogajalni ritem uprizoritve od njenega začetka do konca (dramaturško delo je opravila Marinka Poštrak ). Zgodbo pripovedujejo (po vrsti) Darja Reichman , Živa Selan in Branko Jordan (nekdanji član ansambla Prešernovega gledališča je tokrat gost v kranjski zasedbi). Vsi trije so poiskali svoje interpretacije zgodbe, ki pa se med seboj ne razlikujejo drastično in so skupaj z napredovanjem pripovednega ritma izjemno učinkovite. Če začne Darja Reichman pripoved nekoliko bolj vzneseno in z več žara, Živa Selan, ko se nad družino zgrinjajo razne nesreče, nadaljuje v bolj realističnih tonih, nato pa Branko Jordan z že povsem naturalističnimi in brezbarvnimi glasovnimi konturami, ko postaja jasno, da so Dihurji tako rekoč potopljeni v nesrečo. Iztek znova pripade Darji Reichman. Z njihovimi nastopi smo gledalke in gledalci deležni pravega malega pripovedovalskega festivala, o katerem je mogoče govoriti v presežnikih. /.../ V odrskem dogajanju se lahko ugledajo množice delovnih ljudi, za katere se delovni dan kar ne konča, zato svoja življenja doživljajo kot neskončen tek na mestu.

https://veza.sigledal.org/kritika/neskoncno-izcrpavanje-delovnega-cloveka-r

Večer
Petra Vidali
30. 03. 2024

Zakaj je to še naše nasilje

Kar se začne kot svatovski ples neveste in ženina, Dihurke in Dihurja - okoren ples v lesenih coklah, a vendarle ples -, postane zelo hitro in za zelo dolgo enakomerno, težko topotanje na mestu. Pesem - žalostinko, a vendarle pesem - preglasi udarjanje mlatilnice. Tek na mestu, ki je kot prispodoba družbene in intimne brezizhodnosti v sodobnem slovenskem gledališču sicer pogost modus gibanja, dobimo v Boju na požiralniku v popolni koreografski in glasbeni oziroma zvočni sliki. Odlične igralke in igralci - Darja Reichman in Branko Jordan ter Živa Selan in Gregor Luštek - ne z izčrpanimi telesi in ne zadihanimi glasovi - ne prekoračijo minimalističnega uprizoritvenega okvira. To je predstava o nadzorovani in zadrževani stiski, ki ubija navzven in navznoter. Boj na požiralniku dosledno nadaljuje in dopolnjuje opus Jerneja Lorencija.

https://vecer.com/kultura/gledaliska-kritika-zakaj-je-to-se-nase-nasilje-10353638

Dnevnik
Gregor Butala
29. 03. 2024

#kritika “Bavšej pa kri ščije!”

*****

Malce poenostavljeno bi morda lahko rekli, da se v Boju na požiralniku na neobičajen, hkrati pa tudi nepričakovano uspešen način prepletata literarni večer in vztrajnostni performans (koreograf je Gregor Luštek). Nenavadna milina Prežihove pisave se staplja z izčrpavanjem teles, ki na ozadju zazankanih odlomkov iz besedila (»Boš videl, kaj bom iz bajte napravil« ali »Bavšej pa kri ščije!«) kakor neke vrste »refreni« uokvirjajo trmasto, že nekam obredno vztrajanje v nenehnem delu, ki ga z ironičnimi podtoni podčrtuje glasba Branka Rožmana, pa tudi nemoč premika iz klavrnega stanja, kjer dodatni napori prinašajo zgolj nove poraze. Skrajno predani igralski prispevki – ob Luštku, ki je na premierni izvedbi vskočil namesto Blaža Setnikarja, so nastopili še Darja Reichman, Branko Jordan in Živa Selan – pri tem celoto naredijo še bolj pretresljivo. 

https://www.dnevnik.si/1043046669/kultura/oder/kritika-bavsej-pa-kri-scije

Radio Slovenija
Tadeja Krečič
28. 03. 2024

Trpljenje ni iluzija, ni igra, ni metafora, trpljenje je, tu na odru. Ta je bil v sinočnji predstavi popolnoma razgaljen, v ospredju je bilo le nekaj stolov, predmetov, na sredini pa bradlja, mučilno orodje in hkrati prostor uprizarjanja tega, o čemer se pripoveduje. To je linearni potek dogodkov dihurja od otroštva do smrti, od trpljenja v vedno večje trpljenje, v ozadju katerega pa ni samo pomanjkanje kot danost, ampak tudi nazorske in družbene okoliščine. V vlogah pripovedovalcev in brezkompromisnih akterjev so bili Gregor Luštek, Darja Reichman, Živa Selan in Branko Jordan. Vpeti v osnovni namen in cilj uprizoritve, ki ne more nikogar pustiti v območju udobja in odmišljanja temeljnih določil človeškega bivanja.

https://ars.rtvslo.si/podkast/ocene/173250873/175033514

Tv Slovenija, Kultura
Maša Levičnik
27. 03. 2024

Premiera drame Boj na požiralniku

https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175033373

MMC_ rtvslo.si
27. 03. 2024

Aktualnost Boja na požiralniku "v svetu, kjer smo vsi potomci kmetov"

V Prešernovem gledališču Kranj bo odprtje 54. Tedna slovenske drame pospremila premiera gledališke črtice Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija. "Ne gre le za zgodbo iz ruralne preteklosti," opozarjajo ustvarjalci, saj jo živimo še danes.

https://www.rtvslo.si/kultura/oder/aktualnost-boja-na-poziralniku-v-svetu-kjer-smo-vsi-potomci-kmetov/703055

Sigledal
27. 03. 2024

V Prešernovem gledališču Kranj Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija

Avtor: STA

V Prešernovem gledališču Kranj bo ob odprtju 54. Tedna slovenske drame premiera gledališke črtice Prežihovega Voranca Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija, ki je koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj. Po besedah dramaturginje Marinke Poštrak ne gre la zgodbo iz daljne ruralne preteklosti, ampak zgodbo, ki jo živimo tudi danes.

https://veza.sigledal.org/prispevki/v-presernovem-gledaliscu-kranj-boj-na-poziralniku-v-reziji-jerneja-lorencija

Sigledal
Dijana Matković
27. 03. 2024

Boj za preživetje

Če nismo goljufali in brali obnove, smo se z novelo Prežihovega Voranca Boj na požiralniku v osnovni ali srednji šoli srečali vsi. Gre za obvezno, včasih tudi maturitetno šolsko čtivo, ki se je do te mere vtisnilo v našo zavest, da se naslov novele ali njegova variacija nenehno pojavljata v časopisnih člankih in kolumnah, v pogovorih, tudi v naslovih romanov (na primer Boj v požiralniku, Mart Lenardič, Cankarjeva založba, 2020); navsezadnje je po noveli leta 1982 nastal tudi film režiserja Janeza Drozga in tako dalje. Zdaj je v režiji Jerneja Lorencija Boj na požiralniku prišel tudi na gledališki oder. Da je novela leta 2024 zbudila zanimanje režiserja, ne more biti naključje. Če potrpite z mano in s tem besedilom, bom razloge za aktualnost novele kaj kmalu tudi podčrtala.

https://veza.sigledal.org/prispevki/boj-za-prezivetje

Maj 2024
07
tor
čez približno en teden
08
sre
čez približno dva tedna
10.00, Dvorana PGK
13
pon
čez približno dva tedna
17
pet
čez približno tri tedne
20
pon
čez približno tri tedne
Gostovanje v: Mestno gledališče Ptuj
20.00
Mestno gledališče Ptuj
Premiera,
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc
Premiera
PGK: 27. marca 2024 / MGP: maja 2024
120 minut, brez odmora
Režiser
Jernej Lorenci
Dramaturginja
Marinka Poštrak
Koreograf in asistent režiserja
Gregor Luštek
Scenograf
Branko Hojnik
Kostumografka
Belinda Radulović
Avtor glasbe in zvoka
Branko Rožman
Lektorica
Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe
Nejc Plevnik
Oblikovalca zvoka
Matija Zelič, Stefan Gladović
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Asistent dramaturginje
Tilen Oblak
Asistent avtorja glasbe in zvoka
Jure Žavbi
Pesem Zdaj smo delo dokončali na posnetku pojeta Varja Mihajlović Cerar in Daša Selan.
Igrajo
Darja Reichman
Živa Selan
Blaž Setnikar
/Gregor Luštek k.g.
Branko Jordan k.g.
Tehnično osebje
TEHNIČNO OSEBJE PG KRANJ/ Tehnični vodja mag. Igor Berginc Inspicient in rekviziter Ciril Roblek Šepetalka Judita Polak Lučni mojster Nejc Plevnik Tonski mojster Matija Zelič Frizer in masker Matej Pajntar Garderoberka Bojana Fornazarič Odrski tehniki Robert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Kranjc TEHNIČNO OSEBJE MG PTUJ/ Tehnični vodja Sandi Žuran Tonski mojster Daniel Vogrinec Lučni mojster Primož Menhart Odrski tehnik - mizar Matej Kirbiš Rekviziterki in garderoberki Irena Meško, Anita Vertič