Kratek roman Harun in morje zgodb je prvo delo, ki ga je Salman Rushdie napisal leta 1990, za Satanskimi stihi in po dveh letih tišine po izrečeni smrtonosni fatvi. Gre za fantazmagorično zgodbo o svobodi govora. Začne se v mestu, tako žalostnem, da je pozabilo svoje ime. Mladi Harun živi s svojim očetom Rašidom, slavnim pripovedovalcem zgodb. Ko ju zapusti Harunova mati, oče zgubi dar pripovedovanja in sin se odpravi iskat navdih zanj do morja zgodb. Ko ga najde, ugotovi, da ga onesnažujejo privrženci tišine, vojska z zašitimi usti, ki ne verjamejo, da so zgodbe pomembne, če »še resnične niso«. Od obstoja tokov morja zgodb je odvisna sreča Harunove družine. Knjiga svoj imaginarij jemlje iz klasičnih indijskih pripovedk, Tisoč in ene noči, pa tudi iz Gospodarja prstanov in nekaterih Gogoljevih in Kafkovih novel.
Roman je Rushdie napisal za svojega sina, od katerega je bil v času pisanja ločen zaradi varnosti. V svojih postavitvah »pravljic za odrasle«, kamor Harun gotovo spada, Ivana Djilas vedno znova naslavlja kar najširšo publiko – od otrok do njihovih staršev. Ivana o svoji ljubezni do pravljic zapiše naslednje: »V sodobnem svetu se človek zelo hitro lahko zgubi. Zelo hitro se znajde v situaciji, da teče kot hrček na kolesu in se sploh več ne zaveda, zakaj to počne. Gledališče ima še vedno privilegij, da je prostor miru. Čas brez hitrih informacij. Čas, da počasi razmišljamo o eni stvari. O temeljnih stvareh. O velikih vprašanjih. In pravljice so prav to – razmislek o tem, kaj je na začetku in kaj na koncu. Roman Harun in morje zgodb odpira vprašanje smisla in (ne)koristnosti umetnosti. Kakšen smisel imajo zgodbe, ki za povrh še resnične niso, se sprašuje pisatelj Salman Rushdie skozi usta svojega mladega protagonista Haruna. Enako govori človek Rushdie, potem ko mu zaradi pripovedovanja grozi smrt. Harunov oče Rašid pa odgovarja, da je pripovedovanje zgodb edino delo, ki ga obvlada. Tako je tudi v gledališču. Zgodbe so edino delo, ki ga obvladamo. Zato smo tukaj. In to je hudo pomembno delo.«
Salman Rushdie
(Foto: Fronteiras do Pensamento Porto Alegre 2014_Wikimedia Commons)
Ahmed Salman Rushdie je pisatelj, romanopisec in esejist z britansko-indijskimi koreninami. Rodil se je 19. junija 1947 v indijskem Mumbaju. Šolo je začel obiskovati v svojem rojstnem kraju, študij pa zaključil na vseučilišču King's College v Cambridgeu. V njegovih delih se prepletajo magični realizem, družbena kritika in zgodovinska fikcija. »Že od samega začetka so ljudje uporabljali Boga, da bi opravičili neopravičljivo,« je Rushdie zapisal v kontroverznem romanu Satanski stihi (1988), s katerim je doživel svetovno slavo in med muslimani sprožil val ogorčenja, češ da žali njihova verska čustva. Leta 1989 je iranski vrhovni voditelj ajatola Homeini izdal fatvo (versko obsodbo), s katero je Rushdieja obsodil na smrt, muslimanom pa ukazal, naj avtorja ubijejo. To je pisatelja prisililo v to, da je večino svojega življenja preživel na begu in v skrivanju. Pred enim letom je Salmana Rushdieja na umetniškem festivalu v zvezni državi New York zabodel moški in mu zadal hude poškodbe.
Ivana Djilas
(Foto: Peter Uhan)
Ivana Djilas (1976) je gledališka režiserka, publicistka in občasno esejistka Mladine. V Slovenijo se je priselila po končanem študiju gledališke in radijske režije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Na AGRFT v Ljubljani je pod mentorstvom Dušana Jovanovića opravila magisterij na temo Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču. Od začetka svoje kariere živi in dela v Sloveniji. Do zdaj je zrežirala več kot 70 predstav za odrasle, otroke in mladino v skoraj vseh slovenskih in nekaj tujih profesionalnih gledališčih ter zanje prejela kar nekaj nagrad, med njimi tudi Borštnikovo nagrado in priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Napisala je odmeven roman Hiša in svojevrstno zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho.
Ustvarja umetnost in piše o enakosti, stereotipih ter sprejemanju drugačnosti. Režirala je predstave po zelo raznolikih predlogah: od sodobnih in klasičnih dramskih del, romanov, kratkih zgodb, ljudskih pravljic, pesmi, slikanic, stripov do kolumn iz časopisov, celo znanstvenih tekstov. V predstavah meša izrazna sredstva, uporablja različne tehnike animacije lutk, živo glasbo, pripovedovanje, cirkuške veščine, ples, video in nazadnje celo umetno inteligenco. Ivana pravi, da vedno samo pripoveduje zgodbe – bodisi če režira bodisi če piše. Ostalo so sredstva. Njene najljubše predstave so tiste najbolj čudaške: Čriček in temačen občutek, Peter Kušter, Mario in čarodej, Nevidna ženska, Patty Diphusa, Moj mož, Modra ptica, Smrt kadi moje cigare, Šolski zvezek, Juri Muri v Afriki pleše, Medved in mali, Fužinski bluz, Ko nihče ni imel kaj početi, Škrt škrt kra čof, Kri na mačjem vratu, Drugačen.
Človek se težko odloči, kako bi jo opredelil. Je ekonomska migrantka, umetnica, ženska s kariero, ženska v (še zmeraj) moškem poklicu, feministka, romanopiska, falirana doktorska študentka, prekarna delavka, lastnica magisterija, lastnica stanovanja in kredita. Občasno bi bila rada aktivistka. Še zmeraj je prvič poročena, je mama posvojenega temnopoltega otroka in mama otroka s posebnimi potrebami. Je glasna, hiperaktivna, utrujena, z viškom kilogramov, trmasta, načelna in občutljiva. Pogumna je samo, kadar je v to prisiljena.
"In prav bogastvo zgodb je ključ besedila, s katerim je avtorica dramatizacije in režiserka Ivana Djilas odklenila vrata v odrsko razkošje kranjske uprizoritve. Za tehnično in izvedbeno zahtevno produkcijo, ob šestih domačih sta tu še gostujoči igralec in plesalec – večina izmed njih igra več likov –, ki jo odlikujejo bogata scenografija, kostumsko razkošje (v duhu časa predvsem z uporabo recikliranih materialov) in številni koreografski elementi, je poskrbela široka avtorska ekipa (predstavljena je v gledališkem listu). Igralci z igranjem na različne predmete ozvočujejo predstavo, pričarajo vzdušje morja, barvarske delavnice, ulice … Vse to gledalcu omogoča polno doživljanje odrske zgodbe. Kompleksna scenografija nas s hitrimi menjavami učinkovito vodi skozi vizualno pokrajino dogajalnih prostorov. Vseskozi vemo, kje smo, igralci različnim likom dodajajo distinktivne znake, bodisi gib, glas, zvok, po čemer se ti razločujejo med sabo. Liki so pogosto tudi humorno karikirani – Darja Reichman kot šofer avtobusa, Blaž Setnikar kot naduti šef ... Nekateri prizori kar prehitro minejo, gledali bi jih še in še ..."
Predstava Harun in morje v Prešernovem gledališču Kranj
Roman Harun in morje zgodb je prvo delo, ki ga je Salman Rushdie napisal, potem ko je bila leta 1989 nad njim izrečena fatva. To sodobno pravljico o pripovedovanju zgodb so zdaj v dramatizaciji in režiji Ivane Djilas uprizorili v Prešernovem gledališču v Kranju. Ponovitve bodo ponovno na sporedu v začetku februarja.
Predstava Harun in morje zgodb v Prešernovem gledališču Kranj
V Prešernovem gledališču Kranj je bila premierno uprizorjena predstava Harun in Morje zgodb v režiji Ivane Djilas.
Zgodbo o svobodi govora pripoveduje z besedami, glasbo, gibom in animacijo. Delo v Sloveniji uprizarjajo prvič. Roman
ima vse elemente fine družinske melodrame, križane s politično temo in postavljeno v pravljični svet, je na predstavitvi
poudarila Djilas in dodala, da gre za predstavo o pripovedovanju zgodb.
"Gledalec, pa naj bo zelo mlad ali že v letih, ki bi si želel v gledališču doživeti pisan, zabaven, napet, kostumografsko razkošen (kostumi so kreacija Jelene Proković), in režijsko domiseln dogodek ga ne sme zamuditi. Ob tem so seveda bistvene izvrstne igralske kreacije Žive Selan, Aljoše Ternovška, Blaža Setnikarja, Vesne Pernarčič, tudi Darje Reichman in Boruta Veselka."
Predsednica republike na premieri prve slovenske uprizoritve Rushdiejevega romana Harun in morje zgodb
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in soprog dr. Aleš Musar sta se v Prešernovem gledališču udeležila premiere dramatizacije romana Harun in morje zgodb pisatelja Salmana Rushdieja.
Harun in morje zgodb, fantazmagorična zgodba o svobodi govora v Prešernovem gledališču
V Kranju bo nocoj v Prešernovem gledališču premierno uprizorjena predstava Harun in morje zgodb v režiji Ivane Djilas. Zgodba o svobodi govora temelji na romanu Salmana Rushdieja in pripoveduje z besedami, glasbo, gibom in animacijo.
V Prešernovem gledališču Kranj, smo si ogledali premiero prve slovenske uprizoritve fantazijskega romana Salmana Rushdieja HARUN IN MORJE ZGODB v režiji Ivane Djilas.
V kranjskem gledališču premiera predstave Harun in morje zgodb
V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi ob 19.30 premierno uprizorili fantazijski roman Salmana Rushdieja Harun in morje zgodb v režiji Ivane Djilas. Kot je na novinarski konferenci pred premiero napovedal direktor gledališča Jure Novak, se obeta večplastna, glasbeno in vizualno močna, celovita gledališka izkušnja.
V Prešernovem gledališču Kranj bodo v soboto kot tretjo premiero v sezoni uprizorili predstavo Harun in morje zgodb, ki je nastala po romanu Salmana Rushdieja in pod katero se podpisuje režiserka Ivana Djilas. Gre za prvo slovensko uprizoritev tega romana.
Roman je Rushdie namenil svojemu sinu, od katerega je bil ločen zaradi varnosti. Režiserka uprizoritve Ivana Djilas je povedala, da ima roman vse elemente družinske melodrame, križane s politično temo in postavljeno v pravljični svet.
"To je zgodba o pripovedovanju zgodb. Zgodbe pa lahko pripovedujemo seveda z besedami, lahko slediš na stolu ali stojiš na praznem odru in pripoveduješ zgodbo in je to tvoje sredstvo. Lahko pripoveduješ z glasbo, lahko pripoveduješ z gibom, lahko pripoveduješ z videom, lahko... raznimi animacijskimi tehnikami. Tukaj uporabimo vse. Ker smo danes bogati za vsa ta sredstva pripovedovanja in se lahko z njimi igramo, potrebno je imeti pa izjemno trpežne igralce. Imajo to zavest, da uporabljajo eno, drugo, tretje..., da reče Rushdie v zgodbi Harun si je predstavljal očeta kot neke vrste žonglerja, ki žonglira in vedno pove zgodbo do konca in nikoli ne naredi napake. No, to so moji igralci. Žonglerji, ki žongliirajo sence, inštrumente, lutke, petje, tekst..."
V kranjskem gledališču Rushdiejev Harun in morje zgodb
Gre za prvo delo, ki ga je Rushdie napisal po Satanskih stihih in po dveh letih tišine po izrečeni smrtonosni fatvi. Napisal ga je za svojega sina, od katerega je bil v času pisanja ločen zaradi varnosti. "Roman ima vse elemente fine družinske melodrame, križane s politično temo in postavljeno v pravljični svet," je izpostavila Ivana Djilas.
V kranjskem gledališču Rushdiejev Harun in morje zgodb
Kranj, 11. januarja - Prešernovo gledališče Kranj za tretjo premiero sezone pripravlja uprizoritev romana Salmana Rushdieja Harun in morje zgodb. Gre za fantazmagorično zgodbo o svobodi govora, ki so jo pred sobotno premiero režiserka in avtorica dramatizacije Ivana Djilas ter drugi ustvarjalci predstavili na današnji novinarski konferenci.
