Rainer Werner Fassbinder

Osem ur ni ves dan

Koprodukcija s SMG Ljubljana, MG Ptuj in HNK Zagreb

Besedilo za predstavo Osem ur ni ves dan temelji na TV nadaljevanki (Acht Stunden sind kein Tag), ki je nastala v sedemdesetih letih 20. stoletja na osnovi Fassbinderjevega scenarija, ki je predvideval osem delov, vendar jih je bilo realiziranih le pet (na nemški TV WDR). Nadaljevanka je bila namreč kljub visoki gledanosti prekinjena – producent je med razlogi navedel oddaljenost od resničnosti in sindikalno pristranskost scenarija. V Fassbinderjevi nadaljevanki spremljamo vsakdanje življenje družine iz delavskega razreda, dnevne zagate in pripetljaje, ki  realistično prikazujejo medsebojna razmerja glavnih oseb v odnosu do njihovega dela v tovarni. Centralni zaplet se vrti okoli dveh tem: ljubezenske zgodbe Jochena (delavca v tovarni) in Marion (uradnice na delovnem mestu oddelka časopisa za male oglase) ter vsakodnevnih pripetljajev pri proizvodnem delu v tovarni. Preprosti ljudje pri Fassbinderju z lahkoto in s prisrčno simpatičnostjo spreminjajo svet okoli sebe, njihov boj ni herojska bitka na vse ali nič, pri čemer je treba za svoje prepričanje žrtvovati vsaj svoje življenje, ampak ravno nasprotno – delovati, spreminjati svet in druge okoli sebe je neskončno lahkotno, če smo v skladu s samim seboj, če naše roke delujejo v sozvočju s srcem in glavo ter če s pogumom zremo v resničnost okoli sebe in jo polno živimo.

Uprizoritev bo  vsebinsko in prostorsko razdeljena na dva dela: na prvi »družinski del«, ki se dogaja v realističnih, vsakomur poznanih domačih prostorih (kuhinji in dnevnih prostorih druženja), kjer teče intimni tok življenja. Drugi del uprizoritve pa je »tovarniški« in odpira polje dela, službe, kjer se naša intima pretaka v proizvodnjo, kjer nas neka »tuja« sila poskuša odlepiti od našega bistva in si nas lasti mimo naših življenj, torej tam, kjer se dogaja tiha, nevidna vojna ...

Rainer Werner Fassbinder

(Foto: Flickr Creative commons)

Rainer Werner Fassbinder (1945–1982), kontroverzni nemški dramatik, režiser, producent in igralec je bil nedvomno eden najpomembnejših filmskih in gledaliških ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja. Rodil se je v Münchnu in svojo umetniško pot začel v gledališču, kasneje pa v velikem zamahu osvojil še filmski svet. Svojo prepoznavnost je dosegel z deli, ki so bila pogosto prežeta z ostro kritiko in analizo stanja družbe po drugi svetovni vojni v Nemčiji. Bil je eden ključnih predstavnikov novega nemškega filma, ki se je začel konec šestdesetih let. Njegov filmski opus vključuje več kot 40 celovečernih filmov, televizijskih serij in kratkih filmov. Med najbolj znanimi so Vsi drugi se imenujejo Ali (1974), Zakon Marie Braun (1979), Berlin Alexanderplatz (1980), Lola in Lili Marlen (1981), Querelle, Hrepenenje Veronike Voss (1982) itd. Fassbinderjev vpliv ni bil omejen le na film, temveč tudi na gledališče. Med njegovimi najpomembnejšimi dramskimi besedili, ki jih je večino predelal tudi za filmsko platno, so Grešni kozel (1968), Kri na mačjem vratu (1971) in Grenke solze Petre von Kant (1972). V svojih delih je izpostavljal marginalne družbene manjšine in njihovo socialno neenakost, ljubezen kot tržno blago, ozkosrčno malomeščansko miselnost, politično korupcijo, nasilje v družbi in fašizem v vsakdanjem življenju.

Milan Ramšak Marković

(Foto: Nada Žgank)

Milan Ramšak Marković, dramatik, scenarist in dramaturg, se je rodil leta 1978 v Beogradu. V zadnjih letih sodeluje z gledališkim režiserjem Sebastijanom Horvatom, s katerim je v Prešernovem gledališču leta 2023 podpisal tudi avtorstvo uspešne predstave Deževen dan v Gurlitschu. Razen za gledališče piše tudi filmske in televizijske scenarije. Njegove igre so bile uprizorjene v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Litvi in Angliji. Je eden od scenaristov priznane televizijske uspešnice Jutro bo spremenilo vse (Jutro će sve promeniti) in scenarist filma Jugo Florida. Leta 2021 je na 51. TSD prejel Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije, leta 2025 pa Grumovo nagrado za Trilogijo o mestih in ljudeh.

Sebastijan Horvat

(Foto: Matej Povše)

Sebastijan Horvat se je rodil v Mariboru leta 1971. Velja za enega najuspešnejših in največkrat nagrajenih slovenskih režiserjev. Kot izredni profesor že vrsto let deluje na UL AGRFT, od leta 1993 režira v domala vseh gledališčih v Sloveniji, veliko uspešnih režij pa je podpisal tudi v tujini. Za svoje delo je prejel prestižne nagrade: veliko nagrado 29. TSD za uprizoritev Ion (1999), Borštnikovo diplomo in posebno nagrado po presoji žirije za Ionescovega Makbeta (1999), za Alamuta Vladimirja Bartola leta 2005 na Salzburškem festivalu nagrado za mladega režiserja, leta 2019 pa za uprizoritev odrskega rimejka Fassbinderjeve klasike Ali: strah ti pojé dušo prestižno nagrado za najboljšo režijo na festivalu Bitef v Beogradu, za isto predstavo pa tudi posebno nagrado žirije na 54. Borštnikovem srečanju za umetniško gesto. Leta 2012 je v Prešernovem gledališču režiral izjemno odmevnega Cankarjevega Jakoba Rudo, leta 2023 pa prav tako večkrat nagrajeno uprizoritev Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića.