Dario Fo

VSE ZASTONJ! VSE ZASTONJ!

Proletarska komedija
Proletarska komedija

Dario Fo

VSE ZASTONJ! VSE ZASTONJ! (Sotto paga! Non si paga!)

Kaj sploh lahko za ta denar?

Zgodba te duhovite, a hkrati ostre Fojeve družbenokritične farse se začne tik po uporu v trgovinskem centru, ko se ženske, ogorčene nad ponovnim dvigom cen, odločijo, da temu naredijo konec. V uporniškem zanosu ženske v hipu stopijo skupaj, saj imajo dovolj neprestanega izkoriščanja in višanja cen osnovnih živil, zato sprva zahtevajo polovično ceno, kasneje pa jih jeza in upor pripeljeta tudi do tega, da si živila preprosto stlačijo pod obleke in z njimi odkorakajo domov. V prologu k satirični komediji s pomenljivim naslovom Vse zastonj! Vse zastonj! avtor zato zapiše, da se je zdela ob premieri leta 1974 zgodba o delavkah iz milanskega predmestja, ki se odločijo upreti vrtoglavemu naraščanju cen, nekaterim kritikom neverjetna oziroma celo nadrealistična. Toda že čez nekaj mesecev je izbruhnilo natanko to, o čemer je uprizoritev spregovorila na odru; obubožane delavce so zaradi »državljanske nepokorščine« celo zapirali in v času sodne razprave avtorje predstave obdolžili, da so s predstavo nahujskali delavce k uporu in h kraji.

Zanimiv obrat pa Dario Fo v zgodbi o uporniških gospodinjah, ki se odločijo, da jim je dovolj brezsramnega zviševanja cen, doseže s »feminističnim zapletom« in absurdnimi komičnimi zapleti z njihovimi možmi, saj morajo ženske svojo uporniško gesto »proletarske nabave« skrivati ne le pred policijo, ampak tudi pred svojimi »pravičniškimi« zakonskimi partnerji. Zaradi njihove naivnosti in patriarhalne drže se zato junakinji naše komedije Antonia in Margherita odločita, da bosta svojima partnerjema prikrili sporno »proletarsko nabavo« in ju poskušata prepričati o svoji »nenadni« nosečnosti. Od tu naprej se absurdni zapleti kar vrstijo iz prizora v prizor, pri tem pa Fojeva komedija ne zdrsne v burkaštvo, saj je avtorjeva ostra in neusmiljena kritična ost usmerjena v kritiko neoliberalnega sistema, ki je pripeljal brezpravne delavce na rob absurdnega boja za golo preživetje in čez rob človeškega dostojanstva. In prav »zmes« socialne angažiranosti avtorja in njegovega smisla za humor to trpko farso o uporu delavskega razreda proti brezsramnemu kapitalističnemu izkoriščanju vzpostavlja kot klasiko boja proti izkoriščanju in jo hkrati uvršča v sam vrh komedijskega žanra.

Ob neustavljivem valu podražitev, ki smo jim znova priča, pa pridobiva komedija Vse zastonj! Vse zastonj! še večjo aktualnost, ki jo je izpostavila tudi režiserka Ajda Valcl: »Fojeva komedija je bila napisana 1974 kot odgovor na skokovito povišanje cen osnovnih dobrin, najemnin, na odpuščanje in zniževanje plač delavcev v 70. letih v Italiji in predvsem kot kritika levici, ki se je takrat zelo mlačno odzvala na nastalo situacijo – s politiko 'zategovanja pasu' najrevnejših. Gledamo torej obubožan delavski razred, ki se dvigne v vsesplošno stavko oziroma ki z množično krajo osnovnih živil v trgovinah, ko gospodinje in žene delavcev ne zmorejo (pa tudi nočejo!) več plačati drage hrane, radikalno izrazi svojo državljansko nepokorščino in začrta konkretni upor sistemu. Aktualnost Fojeve teme – vedno večja inflacija, prekarno delo, brezposelnost, dvig cen, revščina, razlika med bogatimi in revnimi – se po pandemiji tudi pri nas napoveduje v velikem zamahu. Najbolj vznemirljiv vidik komedije pa vidim v Fojevi briljantni »črno-belosti«: v njegovi izjavi, da vedno in brez izjeme krade peščica bogatih, in v prav tako enostavnem spoznanju okradenih, da se jim preprosto ni treba več iti te igre. S to brezkompromisno jasno držo, s katero avtor namenoma zanemari vsako kompleksnost vprašanja, konkretno zamaje naš sprejeti družbeni konsenz razredne neenakosti in njegove inertnosti.«

Dario Fo

(Foto: D. Frohman)

Dario Fo se je rodil leta 1926 v San Gianu pri Vareseju (Italija). Študiral je slikarstvo in arhitekturo. Imel je več talentov, saj ni bil samo pisec satiričnih dramskih tekstov, ampak tudi igralec, pevec, režiser, slikar in arhitekt. Zaradi svojih odkritih levičarskih prepričanj in kritike italijanske družbe je bil večkrat trn v peti italijanski politiki. Kot nadarjen komedijant in duhovit satirik je leta 1959 z ženo igralko Franco Rame ustanovil gledališko skupino Campagnia Dario Fo - Franca Rame, ki je uprizarjala politične skeče. Leta 1968 je kot prepričan levičar ustanovil novo potujoče gledališče Nuova scena (Združenje Novi oder), kasneje pa La Comune (Gledališko združenje Komuna). Dario Fo se je želel vrniti k izvorom ljudskega gledališča, zato sta z ženo gledališke igre uprizarjala po javnih trgih, ulicah in v tovarnah, kjer je našel stik z občinstvom iz delavskega razreda. Napisal je okrog 70 iger in za svoj dramski opus leta 1997 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Med najbolj odmevnimi in znanimi dramami, ki so jih igrali tudi na slovenskih odrih, so med drugim Burkaški misterij, Naključna smrt nekega anarhista, Nadangeli ne igrajo fliperja, Sodoben zakon, Nenormalni dvoglavec in seveda Vse zastonj! Vse zastonj!, ki so jo leta 2011 uprizorili tudi v MGL. Dario Fo je umrl leta 2016 v 91. letu starosti.

Ajda Valcl

(Foto: Jernej Čampelj)

Ajda Valcl (1981) sodi v srednjo generacijo mlajših, a že uveljavljenih režiserjev in režiserk. Na ljubljanski AGRFT je diplomirala leta 2006. Režirala je skorajda v vseh slovenskih gledališčih (Gledališče Glej, SLG Celje, Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor, SNG Drama Ljubljana in SNG Nova Gorica) in v tem času ustvarila tudi več radijskih projektov (dva sta bila uvrščena v tekmovalni program mednarodnega festivala Prix Nova). Sodelovala je tudi na delavnicah dramskega pisanja v Pregleju in na Tednu slovenske drame. Na festivalu Zlata paličica je leta 2015 za uprizoritev Emil in detektivi (LGL) prejela na nagrado za najboljšo predstavo, prav tako pa je bila uprizoritev Emil in detektivi razglašena tudi za najboljšo predstavo Pikinega festivala v Velenju.

V preteklih treh letih je uspešno postavila na oder dela tako klasičnih kot sodobnih avtorjev ter tudi slovenske novitete; v SNG Nova Gorica režirala Fossejevo dramo Ime, v SNG Maribor Molièrovo Šolo za žene, v Mestnem gledališču Celje pa komedijo sodobne slovenske dramatičarke Ize Strehar Vsak glas šteje.

Dario Fo
Premiera
septembra 2022
Naslov izvirnika
Sotto paga! Non si paga!
Prevajalec
Gašper Malej
Adaptacija
Marko Bratuš in Ajda Valcl
Režiserka
Ajda Valcl
Dramaturg
Marko Bratuš
Scenografka
Urša Vidic
Kostumografka
Urška Recer
Koreograf
Branko Potočan
Avtorica glasbe
Polona Janežič
Oblikovalec svetlobe
Andrej Hajdinjak
Lektorica
Barbara Rogelj
Igrajo
Antonia, brezposelna
Vesna Pernarčič
Giovanni, delavec
Aljoša Ternovšek
Margherita, honorarna delavka
Vesna Slapar
Luigi, delavec, Margheritin mož
Miha Rodman
Policist, Komandir specialne enote, Kmet, Starec
Blaž Setnikar